Ko miške ni doma mačke plešejo - narobe svet - no tudi to je narobe, da otroke sredi zime vlečejo na morje. V Fieso - od ponedeljka do petka. In starca seveda takoj na pot. Najprej baje v Avstrijo po čudežne kapljice za bradavice. Ker jih je dobila kar v Ljubljani, avtodom pa sem že pripravil za vzlet, sva odletela. Vprašam kam? ..... Seveda ne dobim uporabnega odgovora. Pred gorenjsko AC rečem greva do Romane. Parkirava v Žirovnici, potem pa peš na Breg. Prijetno s koristnim.
Se vidi, da imajo na Bregu samo kamperje - pločnikov sploh ne rabijo. In seveda je bil Breg v nekaj minutah osvojen.
Kaj pa če Romane ni doma? "Valda" je - saj študira.
Pošljem mesič:
A maš kaj časa, al pa vsaj borovničk? Seveda ni doma. Pravi kosim pri mami!
Kaj pa ti?
Jaz pa se sprehajam po Bregu.
Katerem bregu?
Na gradu. No pokliči ko poješ.
Nazadnje sem ji moral povedati, da stojiva pred trgovino Brežanka. Ja, saj pol sta pa na Bregu! A sem jaz kaj drugega govoril.
Malo poklepetamo (se že cel teden nismo videli), malo nazdravimo in okrog pol šestih sva se pobrala - punca mora študirat. Tu ni kaj.
Z Žirovnice še malo tulim v CB: Riki, Riki (nekaj je obljubljal neko stegno in Metliško) a je bil očitno še predaleč od Brega. Pa drugič.
Nato zapeljeva do Planice. Zagledava naš bivši stroj - torej so Hudomalji v Tamarju. Seveda nama ne pade na pamet, da greva tako pozno tja na obisk. Da bi tam prespala ...... že v Kranjski bo mrzlo v Planici pa še bolj. Torej parkirava v Kranjski. Najprej kar na sredo parkinga.
Potem ugotoviva, da to ni dobra ideja - da se ne bi zjutraj zbudila povsem zaparkirana. Malo se sprehodiva po Kranjski gori .... ampak pri minus 14...greva nazaj. Pogledat Farnheita .....trapast film - na sredini ga pobrišem. Greva spat - oz. eni še tole skup zmečemo, pošljemo v svet, da smo ažurni ...... Jutri .... bova še videla, ko se zbudiva.
Noč je bila neverjetno mirna in neverjetno mrzla. Zunaj -15. Še dobro, da nisva šla v kakšne Moravce (-19). V Kranjski gori je bil ta dan nek Navtični veleslalom. Ker nisva navtika niti ne ljubiva gneče sva se zjutraj premaknila na še bolj mrzlo - do Jasne. Ko je temperatura padla iz -15 na -14 sva šla "malo ven".
Najprej ob potoku navzgor in to do konca. In kaj se zdaj čudi? Saj jo vedno pripeljem do konca!
Naprej je treba po asfaltu - nič kaj prijazno. Zato izrabiva prvo sneženo pot. Pelje proti Krnici. Piše uro 40 minut. Pol ure imava že za sabo, torej bi bilo skupaj 4,5 ure. Rahlo preveč - nimava nič za preobleči, tudi denarnice sva brihtno pustila v avtu... Do kamor prideva prideva .......
Nikjer ni bilo žive duše - čista tišina, če odštejem škripanje snega in šumenje vode. Balzam. Po uri hoje obrneva. Bova drugič napadla tole Krnico malo bolje opremljena in tudi parkirala bova malo više. Nazaj grede je bilo pa že malo več prometa. Tudi v "pelc montlih".
Vmes mi je takole povedala, da me ima rada Zakaj me tale srček na rit spominja? Ja nikdar ni dobro risala.
Prijetno utrujena sva po dobrih treh urah spet sedla v topel kamper. Ene borovničke, pa vroč čaj ......pa kosilo ..........in SMS. Poslala ga je seveda Romana. Vabljena na fancovte (flancate). Napišem, z veseljem ampak sva te že včeraj motila ..... no, še pobrišem pa prideva, je bil zaključek SMS-iranja. A kaj je bilo potem? Počasi - sva še pri Jasni :-))
Malo sva še "pomorila" Romano, probala odlične fancovte ..... in ....spet doma.