Na srečo vsako leto pride konec šole. Letos celo konec osnovne šole. In kot običajno gremo ta čas na teden dni lenuharjenja. Nič kaj nismo komplicirali z izbiro kraja. Lani je bilo na Krku v redu. Zakaj torej menjati - ležanje je enako na Krku ali na Maldivih. V petek, 23. junija (ob neverjetnih 7.30) smo bili na poti in slabe tri ure kasneje na cilju. Seveda v prvi vrsti. Najboljše mesto je bilo sicer že zasedeno - na srečo, s kom drugim kot Janijem, enim od mnogih ljubiteljev prve vrste z Brega. Torej je bila prva vrsta povsem domača. Prvovrstna pa je bila prvi dan in pol tudi burja. Brez ustrezne sosedove obtežitve bi bila tenda lepo pospravljena.



Potem se je umirilo. In že ob jutranji dezinfekciji zob tenda ni potrebovala nobene obtežitve. Zrak se ni več premaknil - kaj bi človek dal za vsaj malo vetra. Prihod v kamp smo dobro načrtovali - čeprav po sreči. Že naslednji dan smo doživeli pravo invazijo makaronarjev.



Naslednji dnevi so minevali v glavnem po enakem urniku. Malo namakanja ........in afnanja ........



zabavanja otrok (potem ko smo obnovili znanje iz potapljanja ladjic). Sosed pa je na vsak način hotel kakšno orado a ....... (zadnji dan je res nekaj ujel - žal sem pozabil slikati).




Delovni narod pa je počival. Seveda so prej podtaknile prazno steklenico za vzdušje.

Najlepši so bili večeri. Poslušanje morja, opazovanje neverjeto velikega števila utrinkov, srkanje hladnega vina v prijetni družbi .........so večeri o katerih sanjam celo zimo.

Žal se vsaka pravljica konča. V sredo je Jani prijavil: "tudi midva odhajava jutri domov. Imam dovolj vročine". Vroče je bilo res, res pa je tudi, da smo ob večerih uničili vso zalogo. Zaloga gor ali dol, Petra je v soboto morala za teden dni na Dunaj torej je treba domov.

Prvi del počitnic je končan. Naslednji cilj (če vmes šefice ne shecam še za kakšen vikend) bo verjetno že Beograd in nato Grčija.