Zadnja leta imamo počitnice v dveh delih. Prve krajše takoj po šoli in druge, tiste prave in daljše proti koncu julija. Za tiste prve je bila Mojca vedno mnenja, da so zelo primerne za nekaj "obuke" najine najstnice. Tokrat sva prvi del preživela sama. Petra se je odločila, da gre na jezikovni tečaj v London. Le kdo bo sedaj na "šolanju"? V petek sva Petro tako pospremila do hale Tivoli od koder jih je avtobus z ogromno zamudo odpeljal najprej proti Disneylandu. Tako sva jo ubrala proti morju že zelo pozno. Gorenjski prijatelji so bili že prepričani, da sva se spet izgubila. Okrog polnoči sva jih našla malo pred Pineto, kjer smo potem skupaj izzivali hrvaške redarje.

Zjutraj je sledil premik na že znani polotok med Červarjem in Uliko. Dva dni meditiranja in spet ena noč uspešnega izzivanje.



V nedeljo zvečer sta morala Bojan in Barbara žal domov. Podlipčki in Zvržinčki smo se premaknili pred oz. zjutraj v Koversado. Kljub polnemu kampu nam je spet uspelo - prva vrsta je naša. In spet smo meditirali in čvekali, da bi skoraj dež priklicali. Ko sta se Romana in Samo v torek proti večeru poslovila je bilo že precej oblačno in vetrovno.



Težko je bilo verjeti ampak čez debelo uro je bilo spet jasno, pa zvečer ponovno oblačno s polurnim dežjem in zjutraj spet jasno ampak še vedno vetrovno. Sreča, da gremo na glavni dopust na sever, da ne bom preklinjal poletja. V petek popoldan sva zapustila Koversado. Domov seveda še ne greva.


V Kopru sva bila zmenjena z Romano in Samotom. Da še kakšno rečemo in da skočimo po zaloge terana. Ta je na NordCupu gotovo drag.

V soboto dopoldan smo skočili v CV malo firbcat, nato na polotok k Ankaranu, kjer sta se nam pridružila Bojan in Barbara, pa Marko in Mateja ........ in kup gostov v novo odprtem lokalu na prostem kjer so do četrte ure zjutraj nabijali butasto glasbo.