19.7. do 3.8.2008

Lani po Nordkapu sem bil odločen: naslednje leto ne zavijem niti na severno obvoznico.

Gremo v Dalmacijo in nikamor drugam. Teden dni pred odhodom pa sem razmišljal o Grčiji, pa o Nizozemski ali Franciji, pregledoval karte za Korziko ...... Nazadnje sem ogledoval vremenske napovedi. In lanska napoved je obveljala.

V soboto opoldne smo štartali. Do Ilirske Bistrice, kjer sta Podlipca srečala forumaša Boruta, t.i. Taklemamo in kjer smo potem ruknili prvo dopustniško pivo.

Prvi postanek za kopanje in kosilo smo naredili v Karlobagu.

Prespali smo na našem klasičnem prenočišču v Sukošanu.

Naslednji dan smo se najprej zapeljali do kampa Oaza mira.

Seveda smo že na vhodu trčili na forumaša Moma.

Kamp je bil poln do zadnjega kotička kljub neverjetno visokim cenam.

Sicer pa je bila Dalmacija nasploh nabita. Svoji parceli smo nazadnje našli v kampu Čiste.

Tu smo dva dni lenarili,

zalili moj rojstni dan

in tretji dan ušli pred slabim vremenom. Vremenarji so zgrešili za 100%.


Na Mljetu smo bili trikrat. A še nikoli s kamperjem čeprav nas je pogosto mikalo. Tokrat sem prej poklical v enega od treh mljetskih kampov in izvedel, da je dostop s kamperjem neproblematičen in da je kamp 250m od plaže. Torej skoraj idealno.

Z najbrž rekordno počasnim trajektom smo pozno popoldne prispeli v Sobro .

Ker nam je iskanje sanjske plaže že prešlo v navado smo se najprej zapeljali do slavne Saplunare.

Od našega zadnjega obiska pred desetimi leti se ni kaj dosti spremenilo - razen ceste. Ta je sedaj solidna.

O kakšni možnosti parkiranja s kamperjem po pričakovanju seveda ni govora. Kaj več ni obetal tudi lep zalivček Prožura. Ampak preveriti ni greh.

Če bi tu spili več nas mogoče tudi zelo nagnjen parking ne bi motil.

Tako pa smo se odpravili naprej. Pogledat kamp v Babinem polju in za katerega smo že v naprej vedeli, da ne bomo ostali. A je bil ravno na poti. Celo bolj kot smo mislili.

Zavili smo v vas Babino polje čeprav je kamp lepo dosegljiv tudi z glavne ceste. Tako sva s Samotom spet preiskušala živce boljših polovic. No, Samo gre itak po sistemu, če pride mimo Goran pridem tudi jaz.

Ker se je že znočilo smo se odločili, da prespimo na parkingu pred vasjo Blato. Komaj smo parkirali že je bil ob nas domačin in še cisterna z vodo, ker na tem parkingu tankajo vodo.

Domačin nam je razložil, da policaji pogosto patruljirajo, da so kazni visoke in da je v bližini kamp Lovor kamor sem pred odhodom klical. Tudi cesta do njega, da je kar 3,5m široka in da je dostop neproblematičen.

Seveda smo kasneje ugotovili, da je ta prijazni domačin slučajno lastnik kampa. Cesta je mogoče res 3,5m široka a je obupna. Kaj se zgodi če pride nekdo nasproti nimam pojma.

V kampu nam drugega kot histeričen smeh ni preostalo. Prostor za kamperje je nekakšen peskovnik. Morja zvečer nismo videli in glede na okoliške hribe smo dvomili, da je res v krogu 250m.

Zjutraj sem upal, da sanjam. Bilo je res idilično.

Kaj ljudje delajo v tem kampu mi ni jasno. Verjetno uživajo v pogledu na morje.

Zjutraj smo prav hitro spakirali in se odpravili proti jezeroma. V upanju, da bomo z nasproti vozečimi imeli srečo kot prejšnji dan.

Včasih se je dobro voziti ponoči: če bi videla kakšna je cesta se tu že ne bi peljali, je izjavila Mojca.

Iz Blata smo srečno prilezli in močno "zaglavili" v vasi Polače.

Po polurnem prerivanju nam je uspelo.

Ob večjem jezeru je za mljetske razmere ogromen parking.

Ker pa smo že navajani drenjanja .....

Na parkingu ti prodajo sezonsko karto za ogled NP. 90 kun za odrasle in pol manj za otroke. Začuda 16letnica še vedno spada med otroke.

20 kun na osebo na uro smo prihranili, ker smo imeli kolesa s seboj. Brez koles je obhod jezer naporen. Ni pa nujen. S kateregakoli konca se tako ali tako vidi celotno jezero. Mi smo odkolesarili obe jezeri, da nam kakšen pogled ne bi ušel.

Kopanje v jezerih je seveda podobno osvežilno kot v kakšnih toplicah. Mi je pa všeč, da imajo tudi FKK plažo.

Na otoku večjega jezera se je vreme spet skisalo. Veter je nabijal in večina je hotela takoj z otoka. Ladja je zato verjetno dosegla rekord. Počutil sem se kot v starih sardinskih časih na ljubljanskem LPP.

Po ogledu jezer smo se zapeljali še do "našega" hotela Odisej.

Tudi tu je še vse kot pred desetimi leti. Vse skupaj skazi nabita marina.


Ribe, ribe, ribe ...... Na Mljetu jih bomo gotovo. Nazadnje smo pico, ker smo se bali, da bi nam ribe odpihnilo. Mljetsko zgodbo smo tako že drugi dan zaključili.

Prespali smo že v Drveniku. Sicer smo najprej parkirali v Stonu ob kupu kamperjev ampak so nas prijazni policaji obvestili, da v hrvatski Hrvatski ni dovoljeno nočenje izven kampov.

Zjutraj smo se spet prestavili v Čiste. Vreme pa ..... ženske so bile vesele, da so s seboj vzele flise.

Takole sta preverila kaj sem do tu napisal. Toporišič Samo je ugotovil, da se med 16 in letnica naredi presledek. Petra mu je razložila, da tako ali tako ne znam pisati. Ampak bolje, da pišem jaz kot da piše Petra, ker sicer ne bi nihče več šel na dopust - vsaj s starci ne. Štiri dni smo vegetirali v kampu. Vreme je bilo zelo spremennljivo, prav nič dalmatinsko. Vsak dan se je napoved ponavljala - pojutrišnjem bo bolje. V nedeljo zvečer smo začeli ugibati kam naprej oz. nazaj. Petra je bila seveda za močno nazaj. V ponedeljek so Podlipci dobili starejšo polovico mladine s "tamlado". V torek smo se končno poslovili od že rahlo dolgočasnega kampa. Le Samo bi bil "komot" še v kampu. Sicer tudi mene ni nič motilo a po štirih dneh imaš sosedov že poln kufer. Če pa bi vedeli, da se bomo 170 km vozili celo popoldne in ne našli ustreznega kampa bi bil verjetno še kdo za podaljšanje bivanja v kampu Čiste. Prespali smo spet v Sukošanih le da tokrat za 50 kun na kamper.

Vmes mi Mičo predlaga sestanek: parkirajte v Boriku tam lahko pristanem z barko.

Kamp Borik Podlipčkom ni ustrezal zato smo se poslovili.

Zvržinčki smo bili naslednje jutro postrojeni v marini. Petra je bila najbolj neučakana saj nove a že odhajajoče barke še ni videla.

Pa tudi z bratrancem sta se očitno že pogrešala.




Malo smo se namakali, malo pijuckali ....

in končno prišli do pravih rib, da o hrani, ki je "ne smemo da stavimo na račun" niti ne govorim.

Okrog pol desetih smo bili spet v kampu.

Vmes se je Petra odločila, da ji je navtika zanimivejša od kamperskega življenja in se je za teden dni preselila na barko.

Z barke pa direktno spet na morje k babici in tako bo doma šele 15. avgusta.

Nekaterim je res hudo. Malo smo potolažili mamico.....

potem pa čao bao starci.

Podlipčki so se vmes preselili do Paklenice v kamp, kjer je bil forumaš Bobek.

Kamp je bil prazen, baje zato, ker je na novo odprt.

Koliko bo sicer norcev, ki bodo dopustovali 5m od ceste ne vem. Ostali smo do sobote.

Po malem sem se že veselil, da spet vidim "Vrata jadrana".

Po dveh dneh sva z Romano in Samotom odrinila proti Sibinju, kjer je nek nov kamp, zaenkrat precej špratnaski ampak za kakšen vikend povsem soliden.

Morje je bilo tu vsekakor boljše kot v Paklenici.

Po spanju na pol v stoje (večina parcel ni najbolj ravnih) smo končali v Portalu.

Dalmacija me vidi samo še v času od septembra do junija. Kar je preveč je preveč.

Gužvajo naj se ....... kdor hoče, mi se ne bomo več.