20.7. do 6.8.2000

20.7. do 6.8.2000

Začelo se je brez brez načrta. Mojco je sicer stalno žulilo: "Pa kam bomo šli". "Nimam pojma", in sva bila zmenjena. Po eni prijateljici migrenci in 4 aspirinih smo v četrtek, 20. julija ob 18.15 "odleteli". Nekam na jug. Recimo do Šibenika, Splita, mogoče celo Dubrovnika. Če povem po pravici sem imel v mislih Solaris pri Šibeniku ali Miran v Pirovcu. Če se odločiš za nudističen kamp, kaj več izbire tako ali tako nimaš. Zmagal je Pirovac, ker je bil prvi in zaradi dobrih izkušenj izpred enajstih let (na poti nazaj v Ljubljano sva že opazila ob cesti hlode s katerimi so dan kasneje zaprli cesto - brrrrr). Na poti smo tu pa tam obvezno lulali, malicali in okrog 22.30 "padli dol" okrog Senja. Zjutraj pa smo za spremembo vstali med prvimi.

Ni me opozorila, da nimam povsem urejene frizure in zato ji jaz nisem povedal, da je smešna med jutranjo meditacijo.



Če bi ji, potem za kazen med vožnjo ne bi več slikala in si ti ne bi mogel ali mogla ogledati Mojčinih fotografij. Nekaj pa je slik, ki so samo za Smrkca. Pa pustimo ovce na miru. Okrog 11. ure smo prispeli v Pirovac.

Najprej me je na recepciji neka gospodična opozorila, da bom v kampu opazil kakšno nago babo. Da me ne bi kap.

Potem me je moja šefica učila parkiranja in teorije o horizontalni in nehorizontalni legi. Končno sem "kemper" postavil kot je treba - oz. kot je hotela - vodoravno seveda (no lahko bi bil pomaknjen še malo naprej in v nosu za nekaj mm višje, ampak se nisem dal).



Naši malki pa je bilo povsem "ravno" kaj je vodoravno in kaj ne. Pa tudi obala ji je bila po godu. Končno ena kjer ni veliiiikih valov. Tokrat je niti zvečer nismo mogli zvabiti iz vode. Ko pa je dobila še prijateljice sva jo videla le še med "rednimi servisi" .....







....in med opravili proti pozabi šolskih zadev. Zvečer pa je mami stokala: "Zakaj jo moram čakati in ne morem iti spat?"








Ponoči na soboto smo doživeli vihar, kakršnega domačini ne pomnijo (tudi mi ne). Tenda z gornje slike je tako teden dni po prihodu v Pirovac doživela žalosten konec. Odtrgalo jo je kot za šalo, prevrnilo nekaj prikolic in dreves, da o baldahinih in šotorih ne govorim.


S sosedi - našimi novimi prijatelji smo se še dolgo zabavli na račun "tornada". Z njimi smo si ogledali tudi slapove Krke.

Na Slapove Krke smo prišli precej zgodaj. A "brodovi" so bili že zasedeni. Po kratkem pogajanju smo se zato odločili za "čamac (pa šta mu fali?) - Ništa", torej gremo.





Naš turistični vodič iz "čamca" je povedal, da so tule Winetuja snemali.



Učinkovit, nepokvarljiv pralni stroj.




Mami, saj ni nič hudega.

Daj, da te malo pocrklam.

Muzej? Ne hvala. Senca, žal brez piva.

Ta del se mi je zdel najlepši.



Rahlo utrujeni in zeeeeeeelo žejni. Kako bi se šele smejala, če bi namesto Jamničke tankala pivo?



Skratka, naš prvi letni dopust z avtodomom nam je bil všeč in že čakamo naslednjega.