15. in 16.7.2005

Čas tako hitro teče, da se moram stalno citirati: Ta Mojčina rojstnodnevna fešta pravzaprav ne spada med Zvržinčkova potepanja. Kamperja sploh nismo "izvlekli" iz garaže. Enako velja za mojo fešto. Praznovali smo že v petek. Pravi mali planerji so tile forumaši. Dva s severa in en z juga so "enoglasno" pripeljali v ulico. Potem so se nekam obirali okrog kamperjev in malo me je že stiskalo, da si niso spet kakšne neumnosti izmislili. Zato sem jih opazoval z varne razdalje.



Pa je bil strah odveč - samo čakali so, da Frenk uglasi kitaro - to je zgleda glavna dejavnost muskontarev, stranska pa špilanje. Ampak potem je le zaigral, ostali pa zapeli ..... kaj drugega kot "Vse najboljše dragi ....." Družba je bila manjša kot na večini praznovanj. Čas dopustov naredi svoje. Smo pa manjkajoče prijatelje pogrešali.



Kako jih ne bi, saj bi bilo prijetnih opravil še več.


Sicer se ne spodobi, da gostje garajo ampak Samo je reku: "ziher je ziher." Saj nalivanje vina mu še kar gre od rok........................da bi pa tvegal čevapčiče - raje ne.



In ko se ljudje najedo jim začne rojiti po glavi .....vse sorte - recimo ledeno ohlajanje moških in istočasno kurjenje žensk..... ali pa skakanje čez plot





Seveda je bilo treba tudi pihati. Kmalu potem ko so ugasnile sveče so začele ugašati tudi naše dame. Trije smo filozofirali dolgo v noč - (foto Samo seveda). Frenk jo je zjutraj zgodaj pobrisal. Ostali so se poslovili po kosilu - ko smo pojedli obaro na katero sva z Mojco ponoči pozabila. Pa tko bi pasala.



In za nekaj dni smo se poslovili. V četrtek se dobimo, da odrinemo proti Beogradu, na poti v Turčijo.