9. in 10.7.2005

Prejšnji teden sem končal z: "Fliki" (svenska flika = švedsko dekle) sta obljubili (no skoraj), da je naslednji vikend spet "morski". Od tega "morskega vikenda" ni ostalo nič. Plan je bil, da gremo na Krk. Poleg ekipe prejšnjega tedna še Frenk, Igor in Sašo. Nameravali smo ponovno proslaviti Igorjev rojstni dan. Ampak vreme je bilo vse prej kot primerno za morske podvige. Ker je bila Petra na Kureščku že od srede sem govoril z Markotom in ...... nimam pojma kaj sem blebetal, da je pogruntal, da nas "mora" povabit na Kurešček. Aja, spomnil sem ga, da bi blo lepo, če bi bila z Majo zraven pri praznovanju ..... ker pa ne moreta od doma ...... ja je jasno, da pridemo mi domov - k njima seveda. Že v petek sta prišla Mana in Samo. Da gremo po Igorjevo darilo. Peljemo se iz BTC-ja ko me pokliče Igor: "Kva si tako važen, se peljem za tabo pa me sploh ne šmirglaš." Kakšno naključje? Končalo se je takole. "Ja kaj pa ste delali v BTC-ju", je zanimalo Dolence. "Ja prav nič, malo smo se sprehajali." No, kaj smo počeli je ugotovil naslednji dan na Kureščku.



"Le kaj so mi ti norci kupili ..... sicer pa sej sem mogu vedet." Seveda se s takole napravljenim nismo strinjali. No kateri spol je navijal za bolj "pristno probo" je jasno. In da je podlegel (ne povsem) je tudi jasno.



Seveda je dobil še kakšne konkretnejše hlače - revež se namreč vedno hvali, da ne spi v pidžami - no, odslej bo. Pravzaprav mu je včasih povsem vseno kako oblečen in kje zadrema.



Ni pa edini - rojstni dnevi so naporni. Mogoče samo uživata ob …bodočih zmagovalcih Srbske popevke. Če se jima pridruži še Marko pa lahko pade tudi Evrovizija.



Otroci pa se zadnje čase prikažejo samo še ko postanejo lačni. Le kdo bo gledal starce. No saj jih ni bilo treba. Starci smo imeli zunaj dovolj dela.



Kdor pije mora tudi jesti so rekle. Še danes ne vem kako jim je uspelo, da so se takole pretihotapile do mize. In zjutraj (okrog 11h) smo počasi prikapljali na zajtrk.




Po zajtrku smo končno domačine pustili na miru. 

Še isti dan (mogoče res) so se odpravili na dopust. Sicer smo jih vabili s seboj ampak se niso dali. 

 Vreme se je končno popravilo in kolona štirih kamperjev se je odpravila proti Iškemu Vintgarju. Frenk je hotel dokazati, da tam niso tako neprijazni kot se govori. 

Že na vstopu pa nas je pričakal možakar, ki kasira .... kar sredi ceste. A imajo razumne cene, zato smo nekaj minut kasneje že parkirali. Na prostoru za piknike. Da pretegnemo ude smo najprej malo korakali potem pa spet malo pekli - je še od prejšnjega večera ostalo kar precej robe. 

 

Kako čas teče - sploh med vikendi. Jih že skoraj sovražim. Vsak se konča. Tudi ta se je.

Zato bomo prihodnji vikend doma. Ampak mislim, da ne sami. Ko pa naslednjič vžgem gajbo, bo pa cilj Turčija.