8. in 9.11.2005

Da greš sredi tedna na lepše je skoraj nujno da poznaš Markota. A danes v torek greste v Goriška Brda, so me spraševali in debelo gledali - mislili pa so si: tile so pa do konca usekani. Saj nisem nikdar zanikal. 

Po službi sva s Samotom pobrala svoji dami in se nekaj za cestninsko postajo ujela. Cilj - domačija Kren - niti nismo točno vedeli zakaj gremo. Pri Krenu sta nas čakala Maja in Marko (s še precej veliko klapo zraven) in to že od 12h. Ampak jim ni bilo dolgčas. Družba je hodila od enega vinogradnika do drugega. Pri vsakem so seveda testirali tekoče, pa tudi konkretne pridelke - lačnega in žejnega torej ni bilo.



In sama sreča, da smo zamudili.
Sprehajanje od ene domačije do druge zna biti naporno. Skoraj toliko kot čas med enim in drugim sprehodom.



Okrog polnoči smo ugasnili. Nočni mir je (baje, ker ga jaz nisem slišal) zmotil Marko. Ob 5.30 (z besedo: pol šestih zjutraj) je zakurblal in odpeljal v Ljubljano. Škoda ampak obveznost je obveznost.

Kako fajn paše - jutranja kava, tik ob vinogradu in daleč od službe- sploh če je sreda. 






Ker smo prejšnji dan marsikakšnega vinogradnika zamudili smo si eno teh domačij ogledali zjutraj.




Cela graščina. Samo bazen vam še manjka, smo svetovali lastniku. Ta bo čez dva tri mesece, je odgovoril. Potem ko smo se malo nabasali......



....... in se odžejali ......


...... smo se prestavili do gradu v Dobrovi.


Halo kustos. A kaj delate? V gradu vas čaka skupina turistov vas pa od nikoder.



Bom šel pa kasneje na kosilo - ko se rešim teh čudakov, ki sredi tedna gradove ogledujejo.



Po ogledu gradu smo splezali še na stolp blizu Šmartnega...........


...........potem pa: halo Sandi, rabimo vodiča. Kje hudiča so grobnice francoskih pobeglih kraljev.


Takole so jih natlačili enega zraven drugega. Še en skok do Sandija, ki nas je velikodušno založil s kakiji........ in gremo domov.



Navadno napišem: bil je lep vikend. Tokrat vikend ni bil ampak bilo je vseeno ali pa še toliko bolj prijetno.