27.10 do 1.11.2006

Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Praga, ............ južna Italija. Brez skrbi, to ni naša pot ampak naše blodnje.

Na Dunaj naj bi šli s Podlipci, katerih otroci pa so morali v ponedeljek nujno na faks. Ker bo Petra letos v decembru že tako tretjič na Dunaju smo Dunaj spremenili v Prago. Nato pa je nek čudak spremenil še vreme in smo spet menjali plan. V Pragi bo 10, v Rimu 24 stopinj. Stvar je torej jasna. Sicer ne gremo prav do Rima vendar smer bo prava. Ampak tokrat ne bomo raziskovali kamnov. Gremo na morje.

Kot navadno smo tudi ta petek imeli še kup opravkov. Z dvorišča smo speljali šele ob 21. uri. Že na Zaloški smo zehali in upal sem, da pridemo vsaj do Loma. Nazadnje smo z dvema četrtminutnima postankoma prispeli v Firence ob dveh - ponoči seveda. Parkirali smo za znanim kamperjem.

Bojanovi so bili zjutraj seveda zgodnejši. Tako sva se slišala samo po mobiju - mi smo namreč Firence zaradi pubertetniškega vremena zapustili že okrog dveh. Mogoče bo naravni park dobro del ..... vsem skupaj.



In je res. Še sam sem odkril nov kriterij za podelitev naziva sanjska plaža. Do te obale, ki je v narodnem parku smo se pripeljali po precej narodni cesti - beri zrukani. Ob poti je bilo sicer nekaj krav ...... mogoče pa to ni spet nov nateg in bo podnevi bolje. Kup kamperjev na obali mi je deloval kot da bodo prespali. Na lepem se jih večina pobere, ob našem pa se ustavi šerif in maha kao, odj.... Zatulim čez okno: "samo manđare". Tip pa "njente" in mi kaže pet prstov. Še nikoli nisem vozil po zrukani cesti, no pravzaprav tudi po nezrukani ne, medtem ko so na mizi krožniki s filano papriko in kozarca vina. Teh par kilometrov je bilo doooooolgih a uspešnih. Do parkinga, kjer smo prespali je bila še vsa paprika na krožnikih.



Zjutraj smo se vrnili v prvo vrsto. Se je splačalo. Če ne bi vedel, da je konec oktobra bi odprl tendo - tako pa smo lovili (že spet) zadnje poletne žarke in se (že spet) skoraj gotovo zadnjič letos kopali. Čisti odklop. Kot izredno natančen človek sem seveda doma pustil kompresor (pumpe tako nikoli nismo imeli) in tako sem prav milo krilil z rokami, da me je sicer simpatična soseda italjanka razumela, da potrebujem pumpo. Dami sta nato odšli gledati naravni park.



Kakšnih risov nista videli. Še najbolj sta se čudili gromozanskim jatam ptičev. No ja........



Ogledali sta si le kos parka. Za celega bi rabili čas. Ker pa moramo baje biti prvega doma smo zvečer kurs obrnili proti severu. Med parkingi za kamperje sem imel enega z opisom "prijetno". OK, gremo na prijetno. Seveda je bil to "naš" parking v Populoniji.


V ponedeljek se odpeljemo naprej proti severu. Občasno ustavimo, se malo sprehodimo, "prečekiramo" plaže in "štelplace". A kaj navdušujočega ne najdemo. V glavnem je vse "privato", nedostopno ali pa velike mivkaste plaže, kjer moraš parkirati za ograjo, stol v roke in ..... gremo dalje.


Popoldan končamo v Marini di Pisa, kjer po martinčkanju na še vedno izredno vročem soncu tudi prespimo. Zjutraj je bilo sicer sončno ampak rahlo vetrovno. Dami sta ugotovili, da bi se prileglo malo "šopinga". OK. Gremo proti domu in se vmes ustavimo v kakšnem takšnem raju. V Bologni sta sicer malo polutali po trgovinah ampak ena je izbirčna, druga varčna in ...... zdaj imamo pa še preveč časa.

Gremo še tistih 100 km do San Marina, ki smo ga na naših poteh po Italiji vedno izpustili. V Riminiju smo se nabasali s pizzo in zvečer parkirali v San Marinu na "štelplacu" pod gondolo. Ponoči nas je nad nami nekje zabaval nek ansambel za katerega je za moje pojme pristojen inšpektor za onesnaževanje okolja. Smo imeli vsaj vzrok, da smo zjutraj malo potegnili. San Marino je sicer prijetno mesto a polno kičastih trgovin. V precej od njih te nagovorijo v ruščini in povsod imajo 50% popust.



Po sprehodu paše vsaj ena kava na soncu ....... žal pa še predno postrežejo sonce "mrkne" in se celo pot do Benetk pokaže samo še tu in tam. V Benetkah pa mi "pobič" sporoči: evo nas doma kjer dežuje. Najraje bi obrnil. Pa sem le ustavil, da vsaj pokosimo še "na suhem". In za nekaj časa smo "na suhem" tudi z našimi potepanji. Kakšen daljši se mogoče posreči za Novo leto.