26.4. do 5.5.2013

Da gremo v Beograd smo se že nekaj let dogovarjali ..... no letos smo se le dogovorili. Zborno mesto: kar pri nas doma, ekipe OB, Marko, rosa, Sašo in jest seveda. Prvi cilj: forumaš S999, kjer smo prevzeli črpalko za Glišo.



Sledila je dolgočasna vožnja skoraj do sbske meje. Prespali smo na zadnji črpalki pred bosansko mejo. Vmesni cilj pred Beogradom je bila namreč Arizona. Bosanska nakupovalna meka. Zame čista izguba časa .....



V Beogradu sta nas pri hotelu National že čakala Alma in Gliša. Opet srbska posla ..... parkirali naj bi na varovanem parkingu za tovornjake ........ če pa poznaš Glišo parkiraš na dvorišču za hotelom ..... bolje kot v kampu :)



Goran in Alma sta naslednji dan odšla na počitnice v Bosno ..... mi pa na kolesarski izlet po Beogradu.





Na poti proti Novem Sadu smo zavili na Fruško goro. Ker smo socialistična deca se še spomnimo penine Fruškogorski biser. Ampak na Fruški gori ga nimajo. V vinoteki so nam razložili, da ga nikdar niso imeli ...... mogoče sicer, da je iz trt na Fruški gori ampak ..... skratka ata v vinoteki ni imel kaj dosti pojma. Pa se nismo kaj dosti sekirali. Gremo do prvega salaša.



Salaš je seveda bogu za hrbtom. Kot v pravljici. Sicer se je gospodinja najprej nekaj upirala češ, imamo zaprto ampak po posredovanju zgovorne gazde nam je le pripravila golaž in nazadnje še palačinke. Na moje presenečenje smo pili odlično belo vino .... brez jutranjih posledic, ki jih kakšna čorba lahko povzroči.







Spali smo kot angelčki ..... tu bi lahko mirno bivakiral kakšen teden. Žal pa še nismo penziči :) Po nekaj km že spet stojimo ..... manastir, ki ga je nujno treba videti.



In nekaj km kasneje, v Sremskih Karlovcih spet manastir ..... ampak tokrat se moški del ni dal. Raje smo se posedli in uživali v senci in ob pivu kar ob parkingu. Razen Samota, ki je bil zadolžen za varovanje žensk :)



Še četrt ure vožnje in smo v Novem Sadu. Parkiramo na obrobju, pod trdnjavo in spet metri in metri s kolesom.



Lepo mesto. Celo mestni wifi imajo, da odvisniki lahko poškilimo v svet in pošljemo kakšen pozdravček.





Spet premik. Poiščemo prostor za večerjo in spanje. Najdemo ga v okolici Bačke Palanke. In takoj smo v akciji. Mize, stoli, žar ...... da nešto okrečemo kot bi rekel Gliša.



Forumaš Joco ima v Apatinu kamp. Seveda ga je potrebno obiskati in si zadevo ogledati. Šef je bil na naš prihod že pripravljen ..... mi pa tudi.





Ko so želodci polni je treba pokuriti nekaj kalorij, nekaterim začne iti tudi na otročje :)





Naslednji dan je v Apatinu tržni dan in nekatere bi moral z verigo privezati, da bi se temu odpovedali. Vse skupaj je ena ne prav dolga ulica štantov. Res pa je, da tu dobiš svašta, celo piščančke.



Apatin je bil zadnja srbska postaja. Najprej smo sicer mislili nazaj preko HR pa smo si premislili ..... gremo preko Mađarske.


Napaka. Mađarski cariniki še niso slišali, da je železna zavesa že padla. Obravnavali so nas kot kriminalce ...... stali smo tri ure, da so pregledali 5 kamperjev.

Ker imajo tudi povsem drugačne predpise kot EU smo metali v smeti cigarete kupljene za Drekavca, plačali še 80 EUR kazni ...... živela EU.

Veselje do obiskovanja in potovanja po Mađarski nas je povsem minilo. Pot do Balatona je prav duhamorna. Vse je socialistično .... povsem drugače kot v Srbiji, Bosni ....... celo Albanija mi je bila bolj všeč kot tale Mađarska.

Zavijemo v kamp ob Balatonu ..... trava do kolen, zemljevid kampa imajo samo en in jim ga, ko najdeš parcelo, neseš nazaj ...... mislim, da jim ne bi škodilo malo šolanja v kakšni Turčiji.

Zjutraj sva se s Sašotom pobrala po hitrem postopku v Slovenijo na svež zrak :) ostali so še ostali in se nama spet pridružili proti večeru na Frenkovem ranču na Goričkem.

Naslednji dan še malo kolesarjenja po Murski Soboti, kosilo ob Dvorcu Jeruzalem ..... in dopusta je bilo konec.

No midva sva skočila še do Moškanjcev, da voščiva RD gospe Vernikovi. Okrog dveh ponoči sva bila doma in seveda prespala kar v kamperju.

Če odštejem zoprne Mađare je bilo zelo luštno :)