22.4. do 1.5. 2011


Češki sem se dolgo upiral. Maja je bilo vsakič prijetneje na jugu, ker je bilo že toplo, jeseni pa je bilo še toplo. Kdo bi torej hodil na Češko.... razen Petre in Mojce ..... in sem se vdal. Petra mora študirati, v Pragi je že tako bila, torej greva sama - če odštejem Podlipčeva s katerima smo se v petek popoldan dobili na črpalki pred karavanškim predorom in Oblakovih, ki sta nas ujela naslednji dan. Seveda sva s Samotom odpeljala slabih 500 km v enem kosu. Ob polpolnoči smo se ustavili ob Vltavi v simpatični vasi Roženberg. Vltavo sem si vedno predstavljal kot mogočno reko. Ta v Roženbergu je bila pa potok v primerjavi z našo Ljubljanico.

Da bomo naslednji teden dni stalno ob kakšnem gradu mi je bilo jasno. Na prvega sem splezal brez besed in bil mi je celo všeč. Tudi to, da smo v slabi uri končali z ogledom. Na srečo smo "nabasali" na skupino slovencev in tako smo lahko v slovenščini poslušali simpatičnega vodiča.



Po prvem gradu je seveda treba na prvo češko pivo. Ker na Češkem velja 0,0 smo ostali pri enem pivu in se popoldan premaknili v Češki Krumlov. Tu mi je postalo žal, da sem se toliko časa Češki upiral. Češki Krumlov je super mesto. Tu bi človek lahko ostal nekaj dni brez težav.





Še parking je na začetku izgledal idealno. Kar nisem mogel verjeti parkmojstru, da lahko zavijem na travo. Zvečer sta nas ujela Oblaka. In še cel kup slovenskih kamperjev. Na srečo tega konvoja kasneje nismo več srečali.



Naslednja postaja so bile Češke Budejovice. Pogledali naj bi pivovarno pa bi bilo treba kar nekaj časa počakati. Zato smo nakupili nekaj piva in ogleda mesta je bilo konec. Nekdo je prebral, da se v Trebonu odlično kolesari. In evo nas v Trebonu. Za iskanje pivnic smo bili profesionalci. Že po nekaj kilometrih nam je uspelo in kolesa so končala takole.



Mi pa precej bolje. Pivo dela apetit. Po kolesarjenju smo zato precej na silo parkirali in komaj čakali, da potešimo lakoto........



Midva sva namesto kuhala, metala meso v smeti (pokvarjen hladilnik) in končalo se je z vegetarjanstvom. Po bogatem kosilu, kakor za koga, smo za ta dan končali vozakanje pod najlepšim gradom Hluboko - zvečer smo si seveda najprej ogledali okolico. Bojan je končno prišel do "veprovo koleno". Jasno, da se mu je pridružil Samo.



V treh dneh na treh gradovih. Hujše kot CCS :) Avtobus na zamek je začel voziti ob devetih. Ujela sva prvega in bila edina potnika (športniki so šli peš). Grad Hluboko je res fascinanten - tako zunaj kot znotraj. Saj ne verjamem kaj pišem - a mi bo na stara leta na gradove usekalo :)




Impresiven pa je bil tudi vodič. Kot petošolec se je naučil snov in jo oddeklamiral s takšno hitrostjo kot da gre mulo že popoldan v penzijo. Ker je govoril samo češko tudi nisem vedel, da je slikanje prepovedano.




Kaj nas je vleklo v sicer simpatično mesto Tabor nimam pojma. Vsaj pol ure smo izbirali kje bomo jedli. Nekje je bilo preveč, drugje premalo sonca ali pa nam ni bil všeč natakar. Končno siti smo se odpeljali nekam bogu za hrbet, seveda spet do gradu, tokrat mu je bilo ime Zvikov in odločil sem se, da v grad ne grem več. Kar je preveč je preveč.



Vreme, ki je bilo do tu lepo se je pokvarilo. Res da sem odprl tendo zaradi parih kapelj ampak tako mraz kot je videti ni bilo. Kaj kmalu smo se pogreli v vaški pivovarni. Take pivovarne ima skoraj vsaka vas. In pivo imajo Čehi res vrhunsko. Ne vem katero bom pil ko mi zmanjka češkega. Nekateri pa začnejo po njem afne guncat.




Tudi naslednji dan je še padalo in do Plzna smo se ustavili samo v kraju Blatno. Zgleda, da je tudi Mojci češko pivo zelo všeč. No ja, ni edina.



Plzen mi pa ni bil najbolj všeč. Pa ne vem zakaj. Mogoče ker smo še vedno hodili z dežniki, ker so nas v pivovarskem muzeju rahlo fiju fiju ....... ampak smo se znali potolažiti. Že spet. Hrana na Češkem je odlična. Cene pa (razen Prage) vsaj enako odlične. Da sva imela pokvarjen hladilnik se sploh nisva več sekirala, ker nihče ni kuhal v kamperju.


Iz Plzna je imel Samo kar nekaj zanimivih točk. Ampak v Cheb smo se za nekaj ur ločili. Ogledovati kar nekaj, ker je ravno ob poti se mi ni ljubilo.



Tako sva se odpeljala do Karlovy Vary. Parkirišče iz enega od forumaških potopisov je tako viselo, da bi spali v stoje, dugi malo ven iz mesta pa je bil primeren.

Tudi za dostop s kolesi do "čuvene" tople vode. Karlovy Vary je bilo prijetno mesto. Sicer iz neznanega razloga nismo niti enega piva poskusili ampak predvidevam, da to mesto ni prav poceni.





Po ogledu Karlovy Vary je bil cilj spet bogu za hrbtom - kraj Chyše. Grad, muzej ali karkoli že smo pogledali od zunaj precej na hitro .... skoraj vsak grad ima zraven pivnico in ......



Pred Prago smo se ustavili še v Karlšteinu na gradu za katerega pravijo, da se ga ne izplača ogledovat, vsaj ne v glavnem prazne notranjosti.

Parkirali smo na železniški postaji. Ne verjamem, da v Ljubljani napovedujejo vlake v večih jezikih kot na tej zakotni postaji.

In ker gradu seveda nisem šel pogledati sem malo internetal. Sredi ničesar imajo wifi. "Svašta".



V Pragi smo šli prvič v kamp. Za dve noči. Že prvi večer smo napadli Barbarine čevape. Malo balkanskega vzdušja paše tudi na Češkem.

Oblaka, ki sta bila v Pragi že lani sta nam uporabo koles v Pragi odsvetovala. In imela sta prav.

S kolesom bi se bilo praktično nemogoče premikati po gužvastih cestah. S tramvajem gre prav elegantno. Ker nisem vedel, da pelje tramvaj tudi na Hradčane sem naredil metre in metre, stopnice in stopnice.




Hradčany so celo naselje. Ljudi se tare ...... kot povsod po svetu ob takšnih znnih točkah. Ogled celotnega kompleksa traja 6 ur. Torej me ne zanima. Tudi ostalih ni zato smo se le sprehodili in čez vrtove končno našli tablo "exit".



Na nekem, se mi zdi da Karlovem mostu smo bili zmenjeni z Oblakovima, ki sta Hradčane že videla. Ko smo našli pivo po normalni ceni (v centru je vse x 2) smo se razšli. Ženske v eno, moški v drugo smer. Vsi pa smo bili v gužvi - to ni zame.



V Pragi smo se razšli. Tisti z veliko dopusta :) ostanejo še kakšen teden, Oblak in Zvržina family pa ...... smer SLO. Ustavili smo se še na gradu Lhota in v Telču. Zadnjo noč na Češkem smo prespali spet precej bogu za hrbtom. Nedaleč od gradu Bitov in na dvorišču Pensiona Rumburak.



Naslednji dan pa čez hribčke in doline na Goričko k Frenku. Ampak to je že druga zgodba.

Češka nama je bila izredno všeč in jo gotovo še obiščeva(mo). Za 10 dni je ravno prava tura. Prevozili smo slabih 2000 km. Če ne bi imel skleroze bi bil tale kmz popoln.